V času COVID-19 se je življenje večine obrnilo na glavo in mnogi smo veliko več časa kot običajno preživeli doma. Že dolgo sem razmišljal o nakupu amaterske vremenske postaje in čas COVID-19 se mi je za to zdela prava priložnost. Ne dolgo nazaj sem tako v vasi Vrhpolje pri Vipavi uspešno postavil amatersko vremensko postajo, ki podatke prek interneta prenaša v spletne servise, ki ponujajo vremensko napoved.

Zakaj oziroma čemu?

Za odločitev o nakupu amaterske vremenske postaje obstaja več različnih vzrokov. Z lastništvom ene od takih postaj postanemo pravi amaterski vremenoslovci. Za lokacijo, na kateri se nahaja vremenska postaja, imamo vedno na razpolago točne in zanesljive podatke o temperaturi, pritisku, smeri in jakosti vetra, UV-indeksu in tako naprej. Če izberemo vremensko postajo, ki te funkcionalnosti podpira, lahko do podatkov dostopamo kjerkoli, kjer imamo dostop do svetovnega spleta. Večina tovrstnih vremenskih postaj ima zmožnosti, prek katerih nas bo obvestila o nevarnih vremenskih pogojih, kot so na primer toča ali nevihte, do nekaj deset ur vnaprej. 

Amaterske vremenske hišice imajo običajno dolgo življenjsko dobo in ne zahtevajo veliko vzdrževanja. Veliko jih omogoča prenos vremenskih podatkov prek interneta, kar pomeni, da jih lahko spremljamo kjerkoli in kadarkoli. Trenutno je na svetu več kot četrt milijona tovrstnih vremenskih postaj. Skupaj tvorijo neverjetno veliko mrežo podatkov, s pomočjo katerih lahko vremenoslovci bolje in natančneje napovedo vreme. 

Nakup

Ko se odločimo za nakup amaterske vremenske postaje, je naslednji logičen korak odločitev kakšno oziroma katero vremensko postajo bomo kupili. Vprašati se moramo, kakšne so naše potrebe oziroma želje, koliko časa in znanja smo v ta projekt pripravljeni vložiti ter kakšne so naše finančne omejitve. Prodaja se neverjetno število različnih modelov vremenskih postaj. Obseg njihovih funkcij se od postaje do postaje bistveno razlikuje tako v številu kot v natančnosti meritev. Osnovno pravilo je, da več funkcij, kot jih potrebujemo oziroma želimo, več denarja bomo za tako vremensko postajo morali odšteti. V kolikor imamo potrebna znanja ali veščine lahko postajo sestavimo tudi sami, vendar take postaje ne bodo nujno cenejše od vnaprej sestavljenih namenskih naprav.

Število senzorjev, ki jih ima vremenska postaja, se od postaje do postaje močno razlikuje. Praktično vse vremenske postaje merijo in beležijo podatke o temperaturi in vlagi, obstaja pa še dolg seznam senzorjev, ki jih imajo samo dražje postaje. Gre za na primer senzorje hitrosti in smeri vetra, senzorje za merjenje količine padavin, UV-indeksa in podobno. 

Bistveno in ključno vprašanje je, ali želimo, da je naša vremenska postaja povezana v svetovni splet. Navadno želimo postajo v internet povezati z namenom, da lahko njene podatke odčitujemo kjerkoli in kadarkoli. Večina postaj, ki imajo zmožnost povezave v internet, omogoča prenos podatkov v spletne servise, v katerem lahko za določeno časovno obdobje, na primer en mesec, brezplačno hranijo naše vremenske podatke, nam pripravijo grafe, podrobne analize in podobno. Povezljivost v internet običajno pomeni velik skok v ceni vremenske postaje, vsekakor pa je to lastnost, ki je večini uporabnikov pomembna. Postaje se v internet lahko povezujejo žično ali brezžično – odvisno od izbranega modela. Pomembno je, da izberemo tako vremensko postajo, ki bo ustrezna tako lokaciji, na kateri jo želimo postaviti, kot tudi našim željam.

Sam sem se odločil za nakup vremenske postaje znamke Froggit, ki ponuja širok nabor senzorjev, vključno s temperaturo, vlago, UV-indeksom, jakostjo in smerjo vetra ter količino padavin. Vgrajen ima Wi-Fi vmesnik, prek katerega podaja podatke v omrežje Weather Underground, vodilno spletno stran za zbiranje podatkov s prek 250 000 vremenskih postaj, od katerih so številne amaterske.

Postavitev

Ko imamo kupljeno vremensko postajo, ki nam ustreza, moramo vremensko postajo še postaviti na ustrezno lokacijo. Običajno je vremenska sestavljena iz dveh delov – notranjega in zunanjega. Zunanji del je del, na katerem se nahaja večina senzorjev, ki merijo podatke in jih nato prenašajo do notranje enote, prek katere lahko te podatke odčitamo. Navadno je tudi tako, da je notranja enota tista, prek katere se vremenska postaja povezuje v internet in prek katere podatke prenaša v spletne servise. 

Zunanjo enoto moramo postaviti na čim bolj odprto mesto, na katerem bodo mikrodejavniki imeli čim manjši vpliv na rezultate naših meritev. Vremenskih postaj na primer ne smemo postavljati neposredno ne streho, saj bodo tako napačni predvsem podatki o okoliški temperaturi. Enako velja, da postaje ne smemo postavljati preblizu sten ali drugih ovir, ki bi ovirali dež ali v koridorje med stavbami, v katerih bi imeli velike sunke vetra. Kljub temu pa moramo imeti v mislih, da je razdalja med zunanjo in notranjo enoto omejena. V primeru, da imamo žični model, nas omejujejo dolžine kablov, v nasprotnem primeru pa razdalja, ki jo premorejo brezžični signali, kar je odvisno od modela postaje in številnih zunanjih dejavnikov. Običajno je tako, da lahko razdalje na odprtem dosežejo do sto metrov.

Svojo vremensko postajo sem postavil na latnik, ki se nahaja na primerni oddaljenosti od vseh višjih stavb. Tako se nahaja približno tri metre in pol nad tlemi ter je ustrezno izpostavljena vsem vremenskim vplivom – od vetra do sonca in padavin.

Poleg ustrezne postavitve zunanje, je treba dobro razmisliti tudi o lokaciji notranje enote, ki ima običajno zaslon, prek katerega lahko neposredno odčitujemo podatke vremenske postaje in se povezujemo v internet. Postaviti jo moramo torej na točko v suhem prostoru, kjer bomo lahko spremljali vremenske podatke, obenem pa moramo tam imeti tudi dostop do interneta (največkrat to pomeni, da mora biti točka v dosegu Wi-Fi). Ponovno velja opozoriti, da smo omejeni tudi z razdaljo med notranjo in zunanjo enoto, kar je odvisno od vsakega modela in specifik prostora posebej.

V kolikor smo kupili tak model, ki podatke lahko prenaša v spletne servise, moramo slediti navodilom proizvajalca, kako postajo pravilno povežemo. Moja postaja omogoča povezljivost v Weather Cloud, Weather Underground in nekatere druge spletne servise. Najuporabnejši od vseh je Weather Underground, ki omogoča, da tudi drugi spremljajo podatke z naše vremenske postaje kjerkoli in kadarkoli, tudi prek mobilne aplikacije ali pripomočka na domačem zaslonu (na sistemih Android). 

Ogled podatkov

Kot omenjeno že prej, praktično vse vremenske postaje, ne glede na ceno, vsebujejo notranjo enoto z zaslonom, prek katerega lahko v živo spremljamo vremenske podatke. Nekatere postaje pa omogočajo povezljivost v internet in prenos podatkov k spletnim servisom, prek katerih lahko podatke spremljamo kjerkoli in kadarkoli. Spremljamo lahko tudi grafe in številne statistične podatke, na primer letno ali mesečno količino padavin.

Pomembno je preveriti, v katere aplikacije oziroma spletne servise se lahko naša vremenska postaja poveže, saj bodo njene funkcionalnosti v veliki meri odvisne prav od tega. Daleč najpogostejša in najuporabnejša je Weather Underground, saj nam ta brezplačno prikazuje vremenske podatke na spletu, izrisuje grafe in tabele, izdela napoved za deset dni vnaprej in tako dalje. Poleg tega nam omogoča tudi brezplačen prenos posnetkov z vremenske kamere, ki je lahko odlična dopolnitev naše vremenske postaje.

Vremenski podatki moje postaje so na voljo na krovni spletni strani www.vreme.tadejkobal.com, na kateri se nahaja povezava do pripadajoče strani v aplikaciji Weather Underground. Podatki se na minuto natančno zbirajo na lokaciji Vrhpolje 40b, Vipava in prenašajo v njihov strežnik.