Med 15. in 17. septembrom 2019 sem se udeležil študijskega obiska Košic (Slovaška). Košice so mesto, ki si je zaradi izjemnih projektov na področju prostovoljstva, prislužilo naziv evropske prestolnice prostovoljstva 2019. Srečanje so skupaj organizirali Samoupravna regija Košice, Občina Košice in Evropsko prostovoljsko središče (“European Volunteer Centre”).

Leta 2013 smo praznovali evropsko leto državljanov in takrat se je Evropsko prostovoljsko središče odločilo, da bo začelo s podeljevanjem naziva evropska prestolnica prostovoljstva. Preko tekmovanja za ta naziv je namreč želela spodbuditi promocijo in razvoj prostovoljstva na lokalni ravni. Kot organizacija se namreč zavedajo, da bistveno vlogo pri promociji in razvoju prostovoljstva predstavljajo občine, sploh v tistih regijah oziroma državah, kjer so občine majhne, na primer v Sloveniji.

Za prejem naziva se lahko prijavi katera koli občina v kateri koli državi Evropske unije. Do sedaj so ta laskavi naziv osvojile naslednje občine (v tem vrstnem redu):

• Barcelona (Španija)
• Lizbona (Lisboa – Portugalska)
• London (Združeno kraljestvo)
• Sligo (Portugalska)
• Aarhus (Švedska)
• Košice (Slovaška)
• Padova (Italija)

Za prejem naziva za leto 2021 se potegujeta Berlin (Nemčija) in Strovolos (Grčija).

Vse stroške, povezane s srečanjem z izjemo letalskega prevoza, je v celoti pokrila Občina Košice. Srečanje se je udeležilo enaindvajset udeležencev iz naslednjih evropskih občin:

• Aarhus (Danska)
• Berlin (Nemčija)
• Cascais (Portugalska)
• Lizbona (Lisboa – Portugalska)
• London (Združeno kraljestvo)
• Padova (Italija)
• Ringkøbing-Skjern (Danska)
• Stirling (Združeno kraljestvo)
• Strovolos (Ciper)
• Vipava

 

Prvi dan: nedelja, 15. september 2019

Srečanje se je pričelo v nedeljo, 15. septembra 2019, v popoldanskem času.

 

Program:

16:30 – 17:00 Skupinski sprehod do starodavne mestne hiše

17:00 – 18:00 Uradni sprejem v starodavni mestni hiši

18:00 – 19:00 Predstavitev korporativnega prostovoljstva v podjetjih US Steel Košice in T-Systems

19:00 – 21:30 Večerja s predstavitvami strategij posameznih občin na področju prostovoljstva

Zelo zanimivo je, da obe podjetji (US Steel Košice in T-Systems) namenjata veliko sredstev prav promociji prostovoljstva med svojimi zaposlenimi. T-Systems ima na primer zaposleno svetovalko, ki skrbi samo za koordinacijo prostovoljcev, ki so zaposleni pri njih. Število prostovoljcev v obeh podjetjih iz leta v leto narašča. Večinoma delo pri njih poteka tako, da prostovoljske organizacije, ki potrebujejo prostovoljce za določen projekt ali dogodek, pokličejo Prostovoljsko središče Košice, ti pa potem kontaktirajo podjetja z večjim številom prostovoljcev. Čeprav na primer v podjetju US Steel Košice prostovoljno preko svojega delodajalca deluje zgolj približno štiri odstotke zaposlenih, menijo, da je tako prav, saj le-ti lahko delujejo veliko bolj kvalitetno, kot če bi njihovo število še dodatno povečali. Obe podjetji navajata, da je navadno težje dobiti dovolj dela za vse, ki so pripravljeni sodelovati kot prostovoljci, kot pa poiskati prostovoljce. Podjetji kupujeta prostovoljcem vsi pripomočke, ki jih ti potrebujejo za opravljanje prostovoljskega dela in to ne glede na ceno. Kupili so jim tudi nekaj vozil, ki jih potrebujejo za prevoz prostovoljcev in orodja oziroma pripomočkov.

Glede prispevka vodstva sta si mnenji podjetij nekoliko različni. Strinjajo se, da mora biti taka dejavnost podprta s strani vodstva podjetja. V T-Systems bolj poudarjajo aktivno vključevanje vodilnih zaposlenih v prostovoljske akcije z neposredno pomočjo, v US Steel Košice pa menijo, da je dovolj, da jih podprejo zgolj v obliki finančnih sredstev za prostovoljske dejavnosti.

Med svojim govorom na večerji sem se trudil izpostaviti različnost Slovenije v primerjavi s preostalimi državami. Občina Vipava ima približno 5 600 prebivalcev, medtem ko jih ima na primer Berlin 3.4 milijona, ugotovili pa smo, da je odstotkovno gledano prostovoljcev pri nas bistveno več. Majhnost krajev je na področju prostovoljstva velika prednost, saj je tako prostovoljstvo veliko bolj spontano in pristno. Težava takega delovanja je, da ni zagotovljeno financiranje kot v primeru, če bi se te iste dejavnosti izvajale v okviru večjih prostovoljskih organizacij. Poudaril sem tudi, da to ne pomeni, da v Sloveniji v nekaj letih ne bi mogli dobiti svoje evropske prestolnice prostovoljstva, temveč da moramo v prihodnjih letih za to intenzivno delati predvsem na področju financiranja prostovoljskih organizacij v meri, ki bo onemogočila zlorabe teh sredstev in hkrati dala prostovoljcem dovolj denarja za izgradnjo infrastrukture, ki jo za svoje delo potrebujejo. Košice so sicer mesto velikosti Ljubljane, ki je trikrat večje mesto od Maribora, drugega največjega mesta v Sloveniji.

Pogledi različnih ljudi iz različnih držav s področja prostovoljstva so različna, a hkrati zelo podobna. Vsi si želimo, da se obseg prostovoljskih aktivnosti poveča in okrepi sodelovanje med državami. To je še posebno pomembno tam, kjer živi neka skupnost na obeh straneh meje, kar je v Evropi zaradi zgodovinskih razlogov še posebej pogosto.

 

Drugi dan: ponedeljek, 16. september 2019

Drugi dan je bil najbolj naporen dan, saj je bilo dejavnosti res veliko.

Program:

06:30 – 07:30 Zajtrk

08:00 – 09:00 Predstavitev prostovoljstva v gimnaziji v kulturnem parku Košice

09:30 – 10:00 Predstavitev Evropske solidarnostne enote

10:15 – 11:30 Obisk organizacij:

• Deti Afriki (“Otroci Afrike”), ki skrbi za prostovoljce, ki gredo s Košic na delo v Tanzanijo
• Regionalno središče za mlade, ki se ukvarja s profesionalnim svetovanjem mladim o njihovi izbiri prostočasnih dejavnosti
• Rdeči Križ Košice

11:35 – 12:50 Kosilo

12:55 – 16:05 Obisk organizacij:

• Domko, ki je nekakšna slovaška različica CIRIUS
• Skupinski vrtovi (KVP)
• Enjoy the Ride, ki je nekakšno druženje ljubiteljev kolesarjenja z BMX kolesi

16:05 – 17:40 Prevoz v Tokaj, ki je regija, poznana po vinogradništvu in ogled prostovoljskega središča regije Tokaj

17:40 – 18:10 Demonstracija korporativnega prostovoljstva

18:10 – 19:00 Demonstracija prostovoljskih aktivnosti in obisk razglednega stolpa

19:00 – 19:30 Namestitev

19:30 – 21:00 Večerja in degustacija vin

 

Zjutraj smo se zbudili dokaj zgodaj, že okoli šeste ure, saj smo imeli drugi dan resnično poln dejavnosti od sedmih zjutraj do devete ure zvečer. Najprej smo obiskali eno izmed tamkajšnjih gimnazij, ki je klasična gimnazija, kar pomeni, da se vanjo vključujejo otroci že po končanem petem razredu in traja nato osem let. Take gimnazije so zaradi tradicije na Slovaškem še vedno zelo pogoste. Srečanje je potekalo v tamkajšnjem parku kulture, poleg nas, udeležencev študijskega obiska in učencev ter profesorjev gimnazije, so bili prisotni tudi predstavniki Občine Košice.

Predstavitev prostovoljstva na gimnaziji je bila zelo zanimiva, dijaki pa povečini sodelujejo pri organizaciji čiščenja parkov, krvodajalskih akcijah, sodelujejo kot prostovoljci pri Rdečem križu in podobno. Tej predstavitvi je sledila predstavitev Evropske solidarnostne enote, katere namen je spodbuditi mlade, da postanejo prostovoljci v drugi državi članici Evropske unije. Zelo me je presenetila omemba, da lahko postaneš prostovoljec na daljavo, torej preko internetne povezave pomagaš kot prostovoljec nekomu v drugi državi. Seveda lahko postaneš preko te mreže prostovoljec tudi v svoji državi, če imaš za to dober razlog, na primer nosečnost, imaš majhne otroke …

Nato smo obiskali nekaj organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom. Naprej smo obiskali Deti Afriki, ki se ukvarja s pošiljanjem prostovoljcev iz Košic na delo v Tanzanijo, kjer učijo tamkajšnje otroke v osnovni šoli. Izkušnja je zelo zanimiva tako za prostovoljce kot tudi za otroke iz Tanzanije, opozorili pa smo na čustveni vidik tovrstnih akcij. Predstavljate si namreč, da ste otroke, ki se zelo močno poveže s svojim prostovoljcem, potem pa ta zapusti vašo državo in ne more vedeti, ali ga boste sploh kdaj srečali. Naslednje leto pride drug prostovoljec in zgodba se ponavlja v nedogled. Tovrstne težave opisujejo tudi prostovoljci, ki se po nekaj mesecih vrnejo domov. Poleg tega predstavlja prostovoljcem, kljub ustreznim pripravam, težavo tudi kulturni šok, ki ga doživijo po nekaj dnevih ali tednih bivanja v Tanzaniji.

Nato smo obiskali regionalni mladinski delovni center, kjer se trudijo mladim omogočiti aktivno preživljanje prostega časa, kasneje pa smo obiskali Rdeči križ Košice, kjer se v glavnem ukvarjajo z izobraževanjem prostovoljcev za dajanje prve pomoči, krvodajalskimi akcijami, imajo pa tudi javno kuhinjo za vse ljudi, ki si zaradi bolezni hrane ne morejo pripraviti sami. Tudi zaposleni v tamkajšnji kuhinji so povečini invalidi, ki tako najdejo svojo zaposlitev. Poleg tega Rdeči križ skrbi tudi za rehabilitacijo in oskrbo ljudi s posebnimi potrebami.

Po kosilu smo obiskali DSS Domko, ki je institucija, ki se ukvarja z oskrbo ljudi s posebnimi potrebami na podoben način kot naš CIRIUS. Obisk ni bil ravno prijeten, saj smo videli, da smo zelo vznemirili tamkajšnje stanovalce. Domko je njihov dom, potem pa je kar iznenada prišla tja skupina petindvajsetih ljudi, kar je zmotilo njihov mir in red. Obiskali smo še organizacijo, ki se ukvarja s prenavljanjem bivših toplotnih postaj v javne vrtove. Te postaje tako postajajo nekakšne točke druženja ljudi, poleg tega k njim pogosto prihajajo najbolj poredni otroci, ki tam odkrijejo svoje slikarske talente in postanejo najbolj mirni otroci, kar je še posebej v veselje tamkajšnjim prostovoljcem. Prebivalci Košic pa si niso zgolj uredili vrtov, pač pa so večje zemljišče namenili izdelavi proge za vožnjo z BMX kolesi, pri čemer so vse delo opravili prostovoljno, denar za izgradnjo pa zagotovili sami. Trenutno se borijo z mestnimi oblastmi, saj bi radi tam postavili kopalnico in mini bar, za kar potrebujejo oskrbo z elektriko in vodo.

Potem smo sedli v avtobus in se odpravili v približno eno uro vožnje oddaljeno regijo Tokaj, ki je svetovno znana po pridelavi belih vin. Tam smo najprej obiskali prostovoljsko središče, ki skrbi za prenos prostovoljskih del s prostovoljskih organizacij na morebitne prostovoljce. Poleg tega pridejo k njim večkrat tudi turisti, ki tam kupijo spominke in vino, imajo pa tudi nekaj postelj, ki jih oddajajo prostovoljcem.

Obiskali smo še razgledni stolp, ki je zelo podoben slovenskemu Vinariumu. S tega stolpa se vidi praktično celotno pokrajino Tokaj in njegove številne vinograde. Pregnala nas je tema in tako smo se vrnili na degustacijo vin in prenočitev v hotelu. Ker v Tokaju ni velikih hotelov, smo morali spati na treh različnih lokacijah v treh različnih vaseh.

 

Tretji dan: torek, 17. september 2019

Tretji dan smo se prebudili v prečudoviti regiji Tokaj, spakirali svoje stvari in se z avtobusom odpravili v Košice na obisk sedeža Samoupravne regije Košice, kjer nas je sprejel njen predsednik. Tam smo si izmenjali različne idejo in vtise z našega študijskega obiska, nato pa smo se odpravili na kosilo in vsak po svoje domov.

 

Program:

07:00 – 08:00 Zajtrk

08:00 – 09:00 Prevoz v Košice

09:00 – 10:30 Obisk sedeža Samoupravne regije Košice

10:30 – 12:00 Izmenjava mnenj glede srečanja

12:00 – 13:00 Kosilo

13:00 – Odhodi

 

Izmed vseh stvari, za katere sem slišal, da obstajajo v drugih občinah, namenjene spodbujanju prostovoljstva, mi je najbolj pri srcu ideja o prostovoljskem avtobusu, ki kroži po Košicah. Prostovoljci so enega izmed mestnih avtobusov prenovili po svoje in v njem se redno predstavljajo različne prostovoljske organizacije, ki delujejo v mestu oziroma širši okolici. Mislim, da je ideja dobra in bi jo lahko uvedli tudi pri nas.  Poleg tega menim, da je treba nujno vzpostaviti enotno evidenco prostovoljcev v Sloveniji in poleg tega tudi enotno evidenco prostovoljskih del, saj bi na ta način mnogo lažje selili prostovoljce s projekta na projekt.

Pod črto je bil obisk zelo zanimiv in upam, da bom imel še kdaj priložnost, da se udeležim kakšnega podobnega obiska. Mogoče pa me povabijo naslednje leto v Padovo (Italija) – bomo videli.